Sinoči sem se srečal s še eno odlično pesmijo za katero se je izkazalo, da je v resnici priredba pesmi iz 80-ih, electropop, synthpop, electronica ali katerikoli žanr je že pač bil … preveč preveč podobnih žanrov v 80-ih, zelo nadležno.

Kar se mi zdi čudno je, da vse moderne priredbe electropop pesmi, ki jih najdem, zvenijo neizmerno bolje od original, za razliko od rock priredb, ki so ponavadi slabše kvalitete in jim manjka neko čustvo.

Vzamimo za primer Sweet Dreams banda Eurhythmics, prav fajn pesem, dober zven, ampak neskončno nadležna v svoji izvedbi. Sedaj pa poglejmo Marylin Mansonovo izvedbo in opazimo, da vsebuje veliko večji občutek, zveni bolje in preprosto bolj pristoji besedilu. Fear for Tears – Mad World je podoben primer, v originalu popolnoma neprimerna za besedilo in deluje skoraj kot parodija, medtem ko Gary Jules/Michael Andrews priredba odlično pristoji besedilu, počasno depresivna in preprosto odlična.

Najzanimivejša razlika, ki jo opažam je, da moderne priredbe praviloma zmanjšajo tempo originala, uporabijo globlji bolj čustven glas in veliko preprostejšo glasbeno ozadje. Se tako močno spreminjajo le časi ali se globalno spreminja glasbeni okus poslušalcev, ali pa je electropop preprosto slaba glasba?

---
Need a freelance developer? Email me!

You should follow me on twitter
Follow @Swizec  Subscribe to RSS